Cene prevajanja in kakovost storitev

Dejstvo je, da cene določa trg in tudi področje prevajalskih storitev ni v tem pogledu nobena izjema. Zagotoviti konkurenčne storitve, jih ponuditi na trgu in z njimi uspeti so želje, s katerimi želi vsak podjetnik prodreti na trg in uspešno poslovati.
Kupci oziroma naročniki storitev so seveda zelo različni in imajo različne potrebe, želje in pričakovanja glede kupljenega izdelka ali storitve. Nekaterim, in teh je v današnjem času vedno več, na prvo mesto postavljajo ceno izdelka/storitve, ne glede na njegovo kakovost. Pa naj bo to solata, čevlji ali intelektualne storitve, kamor spada prevajanje.
Velik del krivde za tako porazno stanje vsekakor nosijo prevajalci, ki svojih storitev ne cenijo dovolj, da bi nerazumno nizkim cenam preprosto rekli ne. Razlog, da je temu tako, je preobilica prevajalcev na trgu, ki največkrat z obema rokama zagrabijo kakršno koli priložnost za delo, ne glede na ceno in ne glede na področje prevajanja. Stvari pa vsekakor ne bi rada posploševala. Če prevajalec dela za prevajalsko agencijo, je razumljivo, da bo njegova cena nižja od cene, ki jo na trgu plača naročnik storitve. V ceni prevoda, ki jo prevajalskemu servisu plača naročnik, je zajetih več faz in več ljudi. Praviloma naj bi besedilo prevedel prevajalec, nato pregledal lektor in nazadnje sledi še pregled za zagotavljanje kakovosti (QA). Prevajalec sam sicer lahko dela, in to zelo kakovostno, še posebej, če sodeluje s kakšnim lektorjem, vendar pa »one-man-band« ne bo mogel konkurirati na področju obsežnejših projektov, ki jih mora prevajati več prevajalcev hkrati pod budnim spremljanjem dobrega projektnega vodje, ki zagotavlja uspešno sodelovanje prevajalcev, terminološko usklajenost njihovih prevodov ter uspešno zasledovanje rokov.
Poleg tega je vsekakor na mestu vprašanje strokovne usposobljenosti prevajalcev oziroma tistih, ki se s prevajanjem ukvarjajo. Ali je prevajalec nekdo, ki (dobro) pozna tuj jezik? Za nekatere prav gotovo. Ali je prevajalec nekdo, ki ima diplomo iz prevajanja, pa še svoj živi dan ni prevedel enega samega besedila? Za nekatere prav gotovo. Dober prevajalec je tisti prevajalec, ki poleg tujega jezika (za katerega je kvalificiran na univerzitetni ravni) obvlada tudi materni jezik, obe kulturi in, kar je v zadnjem času vedno bolj zaželeno, je strokovnjak določenega področja. Pozna terminologijo področja, ki ga prevaja, je sposoben hitreje in veliko bolj kakovostno pripraviti prevod, ki posledično ne bo potreboval veliko popravkov in sprememb. Je ažuren, aktivno živi z izvornim in ciljnim jezikom, je prilagodljiv, predvsem pa zanesljiv in natančen.
Če sedaj vemo, kako doseči zares visokokakovostni prevod, s katerim bo stranka zagotovo zadovoljna in se bo naslednjič zopet obrnila po našo pomoč, poglejmo, kakšna je cena, primerna takšni vsestranski storitvi.
Običajna prevajalska norma je 2000 besed na dan, torej osem avtorskih strani. Takšno normo dosegajo prevajalci, ki s prevajanjem služijo kruh in jim prevajanje ni zgolj postranski zaslužek.
Pa vzemimo najnižjo agencijsko ceno, ki sem jo našla na spletu, in znaša okoli 10 evrov na stran. V primeru agencije oziroma servisa je v storitev prevajanja vključenih več ljudi, ki morajo za svoje delo seveda biti plačani. Če bi torej prevajali zgolj eno stran, bi iz recimo okroglih 10 evrov morali plačati tri ljudi, kar torej za vsakega pomeni 3,33 evra, pod pogojem, da so vsi enako plačani. (Izpustila sem možnost, da v podjetju dela še vodja projektov in direktor, ki seveda tudi zahtevata svoje plačilo). Ali pa morda v storitev niso zajeti trije ljudje? Dva? Vsaj dva. Torej tisti, ki bo storitev opravil, prevajalec, in tisti, ki bo storitev računal, direktor.
Ta hitri in približni izračun lahko zaključim s tem, da so prevajalci za svoje intelektualne storitve pripravljeni sprejeti borih 3,33 evra. V enem mesecu s povprečnim številom 22 delovnih dni bi zaslužil 580 evrov, pod pogojem, da vsak dan doseže tudi dnevno normo.
Vsakršen nadaljnji komentar mislim, da ni potreben. Kot zanimivost in v razmislek pa še podatek, da Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije svojim članom priporoča, da za svoje storitve zaračunavajo od 30 evrov dalje na stran.
Vrnimo pa se za trenutek še k strankam. Ali bo stranka zadovoljna s prevodom, ki ga bo opravil prevajalec–začetnik in prevajalec v prostem času (brez dodatnega pregledovanja!), je seveda vprašanje. Za interne zadeve še lahko razumemo »zmanjšano potrebo po kakovosti«, ki pa se v objavah (tiskanih ali spletnih) nikakor ne bi smela pojavljati. Potem pa se dogaja, da nas bombardirajo z reklamnimi oglasi, polnimi slovničnih napak, deklaracijami sumljivega porekla in nerazumljivimi navodili za uporabo. Nekdo bo zamahnil z roko rekoč, da to sploh ni pomembno. Kaj pa medicinski izdelki? Zakonodajni dokumenti? Revizijska poročila? Zakoni? To so seveda stvari, ki so zelo pomembne in potrebujejo resno obravnavo. Saj tudi projektiranja hiše ne bi prepustili nekomu, ki se s tem ljubiteljsko ukvarja, ali pa, da bi nam diagnozo postavljali študenti medicine brez posvetovanja z nadrejenim …
Strokovnjak je strokovnjak in prav je, da je za svoje delo temu primerno tudi plačan.
Sama sem prevajalka in tudi lastnica prevajalskega podjetja in lahko bi rekli, da s člankom »pljuvam v lastno skledo«. Sama sem prepričana v nasprotno. Veliko let sem delala kot prevajalka, tudi za različna prevajalska podjetja, in iz prve roke lahko povem, kako oderuško do prevajalcev nekateri poslujejo. In ker sama najbolje vem, kaj od človeka zahteva dobro prevajalsko delo, koliko truda in časa, v nobenem primeru svojim sodelavcem ne bi mogla ponuditi nerazumno nizkega plačila. Ker jih spoštujem. Spoštujem njihovo delo. Spoštujem naš poklic in si želim, da bi to spoštovanje doseglo še koga na drugi strani.
Odgovor na vprašanje, ali pada kakovost prevajalskega dela, je torej na dlani: DA! Vendar samo v tistih primerih, kjer se cena postavlja na prvo mesto. Prevajalski servisi, ki so zavezani k zagotavljanju kakovosti in zaradi tega kakšne stranke tudi ne pridobijo, bodo na dolgi rok vsekakor uspešnejši. Njihovih storitev se namreč poslužujejo naročniki, ki prav tako na prvo mesto postavljajo kakovost, ne le pri prevajanju, sem prepričana, da na svojem področju še toliko bolj. Posledično lahko razumemo tudi, da je njihovo poslovanje, ki ni pogojeno z nizkimi cenami, uspešnejše in dolgoročno stabilnejše.
Konec koncev se vsak odloča zase, bodisi za nizko ceno bodisi za kakovost. Naročnik pa bo tisti, ki bo odločal o preživetju teh in onih.